Impact of Adverse Childhood Experiences on Alcohol Use in Emerging Adults in Montenegro and Romania.
South Eastern Europe
adverse childhood experiences
alcohol use
prevention
Journal
Zdravstveno varstvo
ISSN: 0351-0026
Titre abrégé: Zdr Varst
Pays: Poland
ID NLM: 9412992
Informations de publication
Date de publication:
Sep 2019
Sep 2019
Historique:
received:
28
02
2019
accepted:
05
06
2019
entrez:
6
7
2019
pubmed:
6
7
2019
medline:
6
7
2019
Statut:
epublish
Résumé
Aiming at generating evidence for formulating targeted and cost-effective public health interventions for the effective control of alcohol use (AU) in emerging adults in South Eastern Europe. The study's objective was to assess if alcohol users experience adverse childhood experiences (ACE) more often than non-users, and to identify which ACE victims are the most vulnerable to AU. The data was collected in 2010-2012 in two cross-sectional studies conducted in university settings in Montenegro and Romania (overall response rate 89.1%). In the present study, 3,283 students were included. The international ACE Study Questionnaires were used as a base for study instruments for collecting information on ACEs, health behaviours, and socio-economic factors. The association between AU and individual ACEs, adjusted to background factors, was assessed by using logistic regression. From the child maltreatment group, three ACEs were included in the final model as statistically significantly associated with AU, all of them from physical neglect/abuse types: frequently being hit so hard to have marks or being injured (OR=1.68; p=0.012), frequently being spanked (OR=1.38; p=0.012), and frequently having no person to take to the doctor if necessary (OR=0.58; p=0.031). From the household dysfunction group, two ACEs were included in the final model: exposure to mental health problems in the household (OR=2.85; p<0.001), and living with a problematic drinker/alcoholic (OR=1.51; p=0.019). The effect of exposure to ACEs on AU persists into emerging adulthood. This should be considered when developing cost-effective response to AU burden through targeted interventions, in particular in settings with scarce resources. Z namenom priskrbeti dokaze za oblikovanje ciljanih stroškovno učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za nadzor nad uživanjem alkohola (UA) pri mladih na prehodu iz mladostništva v odraslost v jugovzhodni Evropi je bil cilj študije ugotoviti, katere žrtve neugodnih izkušenj v otroštvu (NIVO) so najbolj ranljive za UA. Podatki so bili zbrani v letih 2010–2012 v dveh presečnih študijah, ki sta se izvajali v univerzitetnih okoljih v Črni gori in Romuniji. V študijo je bilo vključenih 3.283 študentov. Kot orodje sta bila uporabljena vprašalnika, temelječa na mednarodni raziskavi o NIVO. Z njima so bili zbrani podatki o NIVO, tveganih vedenjih in socio-ekonomskih dejavnikih. Stopnja povezanosti med UA in posameznimi NIVO je bila ob upoštevanju dejavnikov ozadja ocenjena z logistično regresijo. V končni model so bile kot statistično pomembne vključene tri NIVO iz skupine trpinčenja otrok, vse iz skupine telesnega zanemarjanja/zlorabe: otrok je bil pogosto udarjen tako močno, da so bile vidne modrice/poškodbe (OR = 1,68; p = 0,012), pogosto šeškan (OR = 1,38; p = 0,012) in pogosto ni bilo osebe, ki bi ga odpeljala k zdravniku, če je bilo potrebno (OR = 0,58; p = 0,031). Vključeni sta bili tudi dve NIVO iz skupine disfunkcije gospodinjstva: izpostavljenost duševnim motnjam v gospodinjstvu (OR = 2,85; p < 0,001) in skupno bivanje z alkoholikom/osebo, ki je pogosto uživala alcohol (OR = 1,51; p = 0,019). UA v obdobju prehoda iz mladostništva v obdobje odraslosti je očitno povezano z izpostavljenostjo NIVO. To je treba upoštevati pri razvoju stroškovno učinkovitega odziva na breme UA s ciljanimi ukrepi, zlasti v tistih okoljih, v katerih so viri omejeni.
Sections du résumé
BACKGROUND
BACKGROUND
Aiming at generating evidence for formulating targeted and cost-effective public health interventions for the effective control of alcohol use (AU) in emerging adults in South Eastern Europe. The study's objective was to assess if alcohol users experience adverse childhood experiences (ACE) more often than non-users, and to identify which ACE victims are the most vulnerable to AU.
METHODS
METHODS
The data was collected in 2010-2012 in two cross-sectional studies conducted in university settings in Montenegro and Romania (overall response rate 89.1%). In the present study, 3,283 students were included. The international ACE Study Questionnaires were used as a base for study instruments for collecting information on ACEs, health behaviours, and socio-economic factors. The association between AU and individual ACEs, adjusted to background factors, was assessed by using logistic regression.
RESULTS
RESULTS
From the child maltreatment group, three ACEs were included in the final model as statistically significantly associated with AU, all of them from physical neglect/abuse types: frequently being hit so hard to have marks or being injured (OR=1.68; p=0.012), frequently being spanked (OR=1.38; p=0.012), and frequently having no person to take to the doctor if necessary (OR=0.58; p=0.031). From the household dysfunction group, two ACEs were included in the final model: exposure to mental health problems in the household (OR=2.85; p<0.001), and living with a problematic drinker/alcoholic (OR=1.51; p=0.019).
CONCLUSIONS
CONCLUSIONS
The effect of exposure to ACEs on AU persists into emerging adulthood. This should be considered when developing cost-effective response to AU burden through targeted interventions, in particular in settings with scarce resources.
OZADJE
UNASSIGNED
Z namenom priskrbeti dokaze za oblikovanje ciljanih stroškovno učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za nadzor nad uživanjem alkohola (UA) pri mladih na prehodu iz mladostništva v odraslost v jugovzhodni Evropi je bil cilj študije ugotoviti, katere žrtve neugodnih izkušenj v otroštvu (NIVO) so najbolj ranljive za UA.
METODE
METHODS
Podatki so bili zbrani v letih 2010–2012 v dveh presečnih študijah, ki sta se izvajali v univerzitetnih okoljih v Črni gori in Romuniji. V študijo je bilo vključenih 3.283 študentov. Kot orodje sta bila uporabljena vprašalnika, temelječa na mednarodni raziskavi o NIVO. Z njima so bili zbrani podatki o NIVO, tveganih vedenjih in socio-ekonomskih dejavnikih. Stopnja povezanosti med UA in posameznimi NIVO je bila ob upoštevanju dejavnikov ozadja ocenjena z logistično regresijo.
REZULTATI
UNASSIGNED
V končni model so bile kot statistično pomembne vključene tri NIVO iz skupine trpinčenja otrok, vse iz skupine telesnega zanemarjanja/zlorabe: otrok je bil pogosto udarjen tako močno, da so bile vidne modrice/poškodbe (OR = 1,68; p = 0,012), pogosto šeškan (OR = 1,38; p = 0,012) in pogosto ni bilo osebe, ki bi ga odpeljala k zdravniku, če je bilo potrebno (OR = 0,58; p = 0,031). Vključeni sta bili tudi dve NIVO iz skupine disfunkcije gospodinjstva: izpostavljenost duševnim motnjam v gospodinjstvu (OR = 2,85; p < 0,001) in skupno bivanje z alkoholikom/osebo, ki je pogosto uživala alcohol (OR = 1,51; p = 0,019).
ZAKLJUČKI
UNASSIGNED
UA v obdobju prehoda iz mladostništva v obdobje odraslosti je očitno povezano z izpostavljenostjo NIVO. To je treba upoštevati pri razvoju stroškovno učinkovitega odziva na breme UA s ciljanimi ukrepi, zlasti v tistih okoljih, v katerih so viri omejeni.
Autres résumés
Type: Publisher
(slv)
Z namenom priskrbeti dokaze za oblikovanje ciljanih stroškovno učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za nadzor nad uživanjem alkohola (UA) pri mladih na prehodu iz mladostništva v odraslost v jugovzhodni Evropi je bil cilj študije ugotoviti, katere žrtve neugodnih izkušenj v otroštvu (NIVO) so najbolj ranljive za UA.
Identifiants
pubmed: 31275440
doi: 10.2478/sjph-2019-0017
pii: sjph-2019-0017
pmc: PMC6598386
doi:
Types de publication
Journal Article
Langues
eng
Pagination
129-138Subventions
Organisme : World Health Organization
ID : 001
Pays : International
Déclaration de conflit d'intérêts
Conflicts of interest: The authors declare no conflicts of interest.
Références
Am Psychol. 2000 May;55(5):469-80
pubmed: 10842426
Psychiatr Serv. 2002 Aug;53(8):1001-9
pubmed: 12161676
Addict Behav. 2002 Sep-Oct;27(5):713-25
pubmed: 12201379
Am J Public Health. 2004 Apr;94(4):599-604
pubmed: 15054012
Alcohol Res Health. 2003;27(1):79-85
pubmed: 15301402
J Stud Alcohol Drugs. 2008 Mar;69(2):291-5
pubmed: 18299771
Am J Public Health. 2009 May;99(5):847-54
pubmed: 18703446
Am J Public Health. 2009 Feb;99(2):258-63
pubmed: 19059847
Child Maltreat. 2010 May;15(2):190-4
pubmed: 20019026
Pediatrics. 2010 Apr;125(4):e778-86
pubmed: 20231180
Adv Prev Med. 2011;2011:478741
pubmed: 22111009
Alcohol Res Health. 2011;34(2):135-43
pubmed: 22330211
Am J Health Behav. 2012 Mar;36(3):408-23
pubmed: 22370441
Drug Alcohol Depend. 2013 Jan 1;127(1-3):31-8
pubmed: 22749563
Pediatrics. 2012 Aug;130(2):184-92
pubmed: 22753561
Bull World Health Organ. 2014 Sep 1;92(9):641-55
pubmed: 25378755
Addict Behav. 2015 Nov;50:199-204
pubmed: 26160522
PLoS One. 2016 Dec 21;11(12):e0168354
pubmed: 28002494
Zdr Varst. 2017 Feb 26;56(2):74-81
pubmed: 28289466
Zdr Varst. 2017 May 26;56(3):166-171
pubmed: 28713445
Lancet. 2018 Sep 22;392(10152):1015-1035
pubmed: 30146330
Ann Ist Super Sanita. 2018 Oct-Dec;54(4):348-357
pubmed: 30575572
J Stud Alcohol. 1995 Mar;56(2):207-17
pubmed: 7760568
J Dev Behav Pediatr. 1994 Dec;15(6):426-9
pubmed: 7884014
Am J Prev Med. 1998 May;14(4):245-58
pubmed: 9635069